Zgodovina Gradu Mokrice

  Grad Mokrice je bil prvič omenjen leta 1444, osnovne značilnosti renesančnega gradu pa so Mokrice dobile v 16. stoletju. Zgodovino gradu zaznamujejo najdbe iz rimskega cesarstva in turških vpadov.

Od Brežic je oddaljen 8 km in ima burno preteklost. Na mestu, kjer danes stoji grad, je bila v rimski dobi Romulova utrdba. Tam je bil stoletja zgrajen grad, kot ga vidimo danes. Tudi on je prehajal z enega lastnika na drugega. Zadnji plemiči, ki so ga imeli v lasti, so bili von Gagerni, ki so bili zaradi finančne stiske prisiljeni prodati posest pred drugo svetovno vojno, ko so grad zasedli nemci in ga po vojni nacionalizirali. Od leta 1952 se je v njem začelo gostinstvo. Zdaj je grad preurejen v hotel s štirimi zvezdicami. Na 70 ha zemljišča je igrišče za golf z 18 luknjami. Lepo ohranjen je tudi grajski most, eden redkih v Evropi, ki še ima dvižni most.

O življenju samem in prebivalcih gradu se je ohranilo veliko zgodb. Naj naštejemo le dve: prva pripoveduje o vrani in druga o grofici Barbari.

V času turških vpadov na področju Slovenije, so na bregovih Save živele velike jate vran. Ob vpadu jih je turška konjenica vznemirila in so se seveda razbežale, Turki pa so nanje streljali s puščicami, saj so opozarjale na pretečo nevarnost. Legenda pravi, da je ena od vran, ki so jo Turki ustrelili, padla ravno na grajsko dvorišče s puščico v vratu in tako opozorila na bližajočo se nevarnost. Graščak ji je zato namenil posebno mesto v grbu, katerega Grad Mokrice ponosno nosi še danes.

Druga zgodba pripoveduje o nesrečni ljubezni grofice Barbare, ki se je žalostno vrgla z enega od stolpov v globino. Duh preminule grofice naj bi še dolgo taval po gradu. Tudi velika turška topovska krogla, zagnana pred grajski vhod, naj bi se kar trikrat zakotalila okoli vodnjaka svete Barbare.

Legenda pripoveduje, da je med turškimi vpradi, črno ptico oz. vrano prestrašila napredna turška vojska. Turški lokostrelec jo je ustrelil, vrana s puščico v vratu je padla na dvorišče in opozorila nevarnost ter rešila grad.